Center SKICA z velikimi ambicijami

Barbara Kramžar, Dunaj
sre, 29.06.11

Dunaj – »Slovenski kulturno-informacijski center v Avstriji bo predstavljal sodobne slovenske umetniške trende ter slovensko kulturo v vsej svoji celoti in tako izkoristil mesto, ki je svetovna prestolnica glasbe, teatra, literature, sodobnega plesa, arhitekture, dizajna …« Tako si center SKICA predstavlja slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina, ki je zamisel predstavil že pred dvema letoma, zdaj pa bo po vladnem sklepu z začetka junija skupaj z ministrstvom za kulturo, ministrstvom za visoko šolstvo in znanost ter zunanjim ministrstvom poskrbel za njeno izvedbo.

SKICA bo sicer uradno del slovenskega veleposlaništva na Dunaju, delovala pa bo samostojno v stavbi doma Korotan v Albertgasse 48 v dunajskem devetem okraju, ki ga je Slovenija kupila septembra 2009. Po vladnem sklepu z začetka meseca bodo upravljalske in druge podrobnosti izpilili še v juniju, predvidevajo, da se bo delo lahko začelo že jeseni. Slovensko kulturno, znanstveno in drugo delovanje na Dunaju se je doslej odvijalo v Slovenskem kulturnem društvu (SKC,) prav tako v Korotanu.

»Še med vojno za samostojno Slovenijo so se mnogi slovenski kulturniki na Dunaju kulturno prebudili in ustanovili SKC, ki je dvajset let odlično opravljal svojo nalogo: povezoval je Slovence, promoviral slovensko kulturo in v narodnem duhu spodbujal mlade,« je povedal voditelj SKC Toni Levstek. »Slovenija zdaj sprejema smele načrte, dati nov in tudi bolj strokoven zagon tej dejavnosti. Naj bo zgled doma in po svetu, da lahko mlada država pokaže mlad pristop in se predstavi na manj zaprašen način.« V Knafljevi ustanovi v prvem okraju pa pod vodstvom Vincenca Rajšpa in pod pokroviteljstvom univerze v Ljubljani in Mariboru deluje Slovenski znanstveni inštitut, obe ustanovi bosta morali zdaj najbrž s Skico poiskati nov modus vivendi.

Slovenci smo bili že v preteklosti tradicionalno tesno povezani z Dunajem, danes pa je avstrijska prestolnica zanimiva kot pomembno središče evropskega kulturnega življenja, kot eden od evropskih centrov OZN in sedež številnih mednarodnih znanstvenih ustanov. Intenzivnejše informacijsko-promocijsko delovanje na Dunaju pa bo zaživelo tudi tik pred enoletno Evropsko prestolnico kulture 2012 v Mariboru in še petih slovenskih mestnih občinah, sporočajo pobudniki centra. »Skica bi morala imeti ambicijo, da se čez nekaj let uveljavi ne samo kot prepoznavni slovenski kulturni center, ampak da postane tudi osrednji kulturni forum Srednje Evrope na Dunaju. Na čelu tako uveljavljenega centra bi takrat morala biti osebnost, kakor so Boris Podrecca, Drago Jančar, Dimitrij Rupel ali Darko Brlek, torej ljudje z različnimi izkušnjami in znanjem, ki pa jim je skupno poglobljeno razumevanje kulture in pomena srednjeevropskega prostora,« ugotavlja slovenski veleposlanik Geržina. Skica bo po njegovem mnenju preizkus tudi za morebitno poznejše odpiranje slovenskih kulturnih centrov v drugih pomembnih prestolnicah Evrope in sveta.

Povsem konkretno predvidevajo, da bo zdaj Dunaj dobil knjižnico s čitalnico, morda tudi s kavarno, kjer bo mogoče družabno srečevanje in poleg običajnih tudi prebiranje e-knjig, e-revij in e-časopisov. Mogoči bodo predstavitve, razprave, predavanja, projekcije in literarni večeri, likovne in arhitekturne, komorne scenske predstavitve, monodramski nastopi in manjši koncerti, pa programi za otroke. Za zahtevnejše umetniške programe pa bo, načrtujejo, Skica vstopala v koprodukcije z drugimi dunajskimi ustanovami, pri čemer bo programsko vodstvo Skice nastopalo kot posvetovalno in organizacijsko telo za predstavitve slovenske umetnosti v referenčnih koncertnih, gledaliških in opernih dvoranah ter galerijah na Dunaju in v širšem avstrijskem kulturnem prostoru. Prenovili bi radi programsko zasnovo galerije in se z rezidenčnim ateljejem vključili v mrežo stanovanj, ki jih slovensko ministrstvo za kulturo že ima po svetu. Program Skice se bo, pravijo, vključil v celovito kulturno ponudbo Dunaja, zato mora vzpostaviti stike z vsemi pomembnimi institucijami na Dunaju in akterji kulturnega dogajanja v Avstriji.

http://m.delo.si/clanek/160276

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

You may use these HTML tags and attributes: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>