Urban Červek, zunanja politika
DELO, tor, 24.01.12

Ob odprtju prvega slovenskega kulturnega centra v tujini, na Dunaju delujočega Slovenskega kulturno-informacijskega centra (Slowenisches Kulturinformationszentrum ali s kratico SKICA), smo se pogovarjali 
z vodjo Ano Novak.

Lahko na kratko predstavite bistvo delovanja centra SKICA?

SKICA je povezovalec. Osnovna naloga je promoviranje, širjenje in utrjevanje slovenske kulturne, umetniške in znanstvene ustvarjalnosti s poudarkom na sodobnih trendih ter spodbujanje sodelovanja med slovenskimi in v Avstriji delujočimi posamezniki in institucijami na teh področjih. S sistematičnim delovanjem si center prizadeva za prepoznavnost slovenske ustvarjalnosti in inovativnosti, da postane nepogrešljiv del dunajskega kulturno-umetniškega­ in znanstvenorazi­skovalnega življenja. Poleg te ‘klasične’ naloge ima SKICA kot prvi kulturni inštitut v tujini ambicijo postati model za druge centre, ki bi jih Slovenija odprla 
v svetovnih prestolnicah.

Kako boste omenjene ambicije dosegli in kako se boste izognili nevarnosti, da bi bilo vaše delovanje omejeno na dokaj ozek krog Slovencev in z njimi povezanih oseb na Dunaju?

Predvsem s partnerstvi s kulturnimi, umetniškimi in znanstvenimi institucijami v Avstriji. Izhodišče je, da ima vsak projekt svojega avstrijskega partnerja. Projekti ne morejo in ne smejo biti sami sebi namen. Promovirali bomo slovensko ustvarjalnost na Dunaju tako, da bomo pomagali vzpostavljati partnerstva z ustreznimi avstrijskimi institucijami.

Jih lahko nekaj naštejete?

Z dunajsko osrednjo knjižnico pripravljamo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku z literarnim večerom s Florjanom Lipušem, lanskim prejemnikom Petrarkove literarne nagrade. 
V prvih dneh februarja bo v eni tukajšnjih galerij odprtje mednarodne fotografske razstave, ki jo je pripravil slovenski kurator Vasja Nagy in jo je SKICA podprla. Nekaj dogodkov smo že pripravili oziroma podprli, na primer predstavitev novega prevoda romana Severni sij Draga Jančarja, ki je v avstrijskem prostoru dobro poznan in priznan. Predstavili smo tudi program Urbane brazde, ki je nastal v okviru EPK Maribor in je po tematiki in aktualnosti zelo blizu dunajskemu prostoru.

Poudarili ste, da gostovanja umetnikov na Dunaju niso bistvo vašega delovanja.

Možnost bivanja za slovenske umetnike, ‘artist-in-residence’, je pomemben element delovanja centra SKICA. Dunaj se z rezidenčnim ateljejem vključuje 
v mrežo stanovanj, ki jih MK že ima po svetu (London, New York, Berlin, Pariz). Prisotnost in ustvarjalnost umetnikov, kulturnikov, znanstvenikov in raziskovalcev sta del programa. Njihove projekte lahko naš center vključi v svoj program in jih dodatno podpre pri promociji njihovega dela dunajski javnosti.

Je na Dunaju gostujočim umetnikom in znanstvenikom namenjeno eno stanovanje?

Tako je, vendar trenutno še ni vzpostavljeno, na tem še delamo.

Delovali boste v slovenskem centru Korotan. Bodo tam zgolj pisarne ali boste imeli tudi ­ prireditveni prostor?

V tej fazi prireditveni prostor ni predviden, pozneje pa bomo videli, kako se bodo zadeve razvijale. Gotovo bo za delovanje centra SKICA velika prelomnica, ko bomo lahko slovesno odprli prostore, vključno z rezidenčnim ateljejem, na odprtje privabili kulturne institucije in ustvarjalce ter se tako še trdneje zasidrali v dunajskem kulturnem prostoru. Verjamem, da bomo prostore lahko odprli kmalu in da se bo zanimanje za bivanje na Dunaju vsako leto povečevalo.

Ob odprtju centra so se predstavili vodje programa mariborske EPK. Kakšna je pri tem vaša vloga?

Posebna priložnost za uveljavljanje slovenske ustvarjalnosti je tudi Maribor kot letošnja evropska prestolnica kulture. EPK Maribor 2012 je zaradi relativne bližine za Dunaj zelo zanimiv. Pomembno se mi zdi, da smo z večjim dogodkom opozorili nanj, enako pomembno pa je, da bomo pozornost dunajske javnosti – in seveda medijev – ohranjali vse leto.

Kdo bo pripravljal in izbiral ­program delovanja centra?

Program pripravim jaz, torej vodja centra SKICA, nato ga obravnava in potrdi strokovni svet, mnenje poda tudi medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnic vseh treh udeleženih ­ministrstev.

Ste določili kakšne specifične umetniške smeri, ki jih boste poudarili?

Prvo leto je vedno težko; vzpostaviti je treba infrastrukturo in navezati stike. Ustvariti si je treba čim boljši pregled nad trenutnim sodelovanjem, zato mislim, da mora biti program do neke mere odprt, da se lahko prilagaja in da lahko SKICA podpre projekte, za katere ocenjujemo, da jih je vredno podpreti. Gradili bomo na novih možnostih institucionalnih povezav in si prizadevali čim bolj široko zajeti polje ustvarjalnosti med državama. Verjamem, da bo vsako prihodnje leto program ­lažje pripraviti.

Kakšen je vaš proračun, kako se boste financirali?

Sredstva za delovanje centra SKICA­ je opredelila vlada julija lani. Stroške za vodjo centra zagotavljata ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za kulturo, programska sredstva, do višine 330.000 evrov letno, pa ministrstvo za kulturo in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pretežni del sredstev torej prispeva ministrstvo za kulturo.

Kakšen je odziv avstrijske ­javnosti?

Za tuje kulturne inštitute na Dunaju je ustanovitev našega centra spodbudna novica, ob tem z zanimanjem opazujejo, kako bomo v delovanje umeščali polje znanosti. Dodana vrednost inštituta SKICA, po kateri se razlikuje od ostalih evropskih kulturnih inštitutov, je vključevanje znanosti, torej znanstvena dimenzija stičišča kulture, umetnosti in znanosti. Tega drugi nimajo ali v zelo skromnih obrisih in nas z zanimanjem opazujejo, kako bomo to počeli.

Za avstrijske kulturne institucije in mesto Dunaj je ustanovitev dobrodošla zato, ker imajo zdaj nov kanal za sodelovanje, novega sogovornika. Zanimanje za center SKICA in kulturno ponudbo Slovenije, tokrat predvsem v okviru evropske prestolnice kulture, se je potrdilo tudi s številno udeležbo ob odprtju centra.

http://m.delo.si/clanek/193495