Sodobna umetnica Alenka Pirman opisuje svojo dvomesečno rezidenčno bivanje in ustvarjanje v Korotanu na Dunaju ter sodelovanje s SKICA.

1. To stanovanje je edino od MIZKŠ rezidenc, ki je umeščeno v slovenski emigrantsko-študentski kontekst. Gre za mansardno stanovanje v dijaškem domu/hotelu, ki ga upravlja Mohorjeva družba in je v lasti države (torej naše). Osebje na recepciji govori slovensko in nudi osnovno pomoč glede orientacije in rabe infrastrukture (skupna pralnica v kleti, garaža za hrambo kolesa – za avtomobil ni na voljo, ker so omejene kapacitete na voljo le hotelskim gostom …).

   Navkljub prijaznosti študentje, ki delajo na recepciji, dajejo vtis, da jih uprava ni seznanila z rezidenčnim programom in ne vedo prav dobro, čemu je vse skupaj namenjeno. Zato sem imela včasih občutek, da mi pomagajo zaradi njihove dobre volje in ne zato, ker bi jih to kakorkoli zadevalo. Seveda je bivanje v takem okolju bolj udobno, saj skrajša čas, ki ga porabiš, da se v mestu (in stanovanju) znajdeš. Po drugi strani pa vendarle ostaja svojevrstna enklava, ki se mi jo je zdelo potebno preseči.

2. Dunaj je tudi edino mesto, kjer deluje Slovenski kulturno-informacijski center SKICA. Ana Novak, ki center vodi, je odlična sogovornica in dunajsko kulturno sceno zelo dobro pozna, zato se velja zanesti nanjo, če stikov še nimaš vzpostavljenih. Po drugi strani konkretno, vsebinsko delo rezidentov očitno ni vključeno v redni program tega centra, tako da »sinergije niso optimalne«, če se modno izrazim. Za razliko od drugih stanovanj, kjer se uslužbenci ambasad nimajo časa ukvarjati s tabo (včasih v obojestransko zadovoljstvo), se mi na Dunaju to zdi izgubljena priložnost.
3. Avstrija je zaradi politične in kulturne zgodovine za nas zanimiva na poseben način. Meni je to izredno ustrezalo in vesela sem, da mi je uspelo spoznati ljudi, ki na področju sodobne umetnosti vzpostavljajo prodorne in trajnostne oblike dela. Na Dunaju je morda to še posebej težko, saj je po eni strani determiniran z ikonami in miti za turiste, po drugi pa s hohštaplarijo sodobne umetnosti za premožne.
4. Morda še nekaj tehničnih opazk glede stanovanja. Stanovanje je veliko. Meri prek 100 kvadratov, ima spalnico, delovni kabinet, dnevno sobo, kuhinjo, shrambo, kopalnico in wc. Pogoji za delo so odlični in primerni za delo umetniške ali projektne skupine, saj bi v stanovanju lahko zelo udobno bivale štiri osebe. Nima stacionarnega telefona, vendar sem nabavila lokalno SIM kartico, za katero upam, da se bo prenašala naprej.

   Po drugi strani je že sedaj (v prvem letu obratovanja) videti kar nekaj tehničnih pomanjkljivosti. Korotan je bil prenovljen po načrtih arhitekta Borisa Podrecce, a kaže da ga ni bilo zraven, ko so izbirali material za mansardna okna, saj že sedaj zamakajo in tudi tesnijo ne najbolje. Med hudimi nalivi je torej treba z razkošnih okenskih polic brisati luže. Drug problem je vročina – klima ni delovala, stanovanje pa zaenkrat še nima senčil. Med akvarijem in savno, torej.

   Alenka Pirman, november 2012

   Fotografije:
   Culture.si

   Več fotografij

   O avtorici: Alenka Pirman je soustanoviteljica Društva za domače raziskave (2004), kjer skupaj s sodelavci razvija razstavne in spletne projekte.
   http://www2.arnes.si/~apirma1/
   
   Povezana vsebina na Artservisu:
   Artservisov intervju: TRUD ZA DOBRE PROJEKTE JE NAPORNO, VENDAR ZA USTVARJALCE DOLGOROČNO KORISTNEJŠE POČETJE; Pogovor z Ano Novak, vodjo Slovenskega kulturno-informacijskega centra SKICA na Dunaju

http://www.artservis.org/mobilnost/?id=62