Abkehr vom Zeitgenössischen

Herwig G. Höller, 27. Jänner 2013,

Sloweniens Streit über sein Wiener Kulturinstitut SKICA

Wien – Seit einem Jahr existiert mit SKICA in Wien das bislang einzige Kulturinstitut Sloweniens im Ausland. Doch die Leiterin und einzige Angestellte Ana Novak hätte sich das Jubiläum anders vorgestellt: Nachdem das Außenministerium zum Geburtstag gratulierte, erklärte das für SKICA zuständige Ministerium für Bildung, Wissenschaft, Kultur und Sport die Institution einsparen zu wollen. Außenminister Karl Erjavec, der zuletzt den Rücktritt von Premierminister Janez Jansa gefordert hatte, protestierte postwendend gegen den Plan seines Ministerkollegen Z iga Turk. Dieser ist seinerseits ein enger Jansa-Mitstreiter. Die Agonie der slowenischen Mitte-rechts-Regierung ist somit auch in der Kulturaußenpolitik und in Wien angekommen.

Das Slowenisches Kulturinformationszentrum in Österreich war von der damaligen Mitte-links-Regierung als Pilotprojekt konzipiert worden, dem weitere Kulturzentren folgen sollten. Die Neoinstitution kümmerte sich ums Marketing für zeitgenössisches Kulturschaffen in Wien, sie trat aber auch als Veranstalter auf. Im Literaturhaus Wien wurde Nachwuchs präsentiert, für Aufmerksamkeit sorgte eine Ausstellung der Sesseldesignlegende Niko Kralj im AzW, kleinere Akzente wurden in bildender Kunst und Musik gesetzt. Insgesamt war von einem jährlichen Budget von 90.000 Euro die Rede, hinzu kamen Kosten für Büro und das Beamtengehalt der Leiterin.

Gerade letzteres möchte MIZKS nun einsparen. Das für SKICA vorgesehene Programmbudget werde jedoch weiterhin für kulturelle Aktivitäten in Österreich verwendet werden, versichert man, die Agenden des aufzulösenden Kulturinformationszentrums solle das Slowenische Wissenschaftsinstitut (SZI) in der Wiener Innenstadt übernehmen. SZI beschäftigt sich seit 1998 vor allem mit Geisteswissenschaften; als Plattform für zeitgenössisches Kulturschaffen war man hingegen nie aufgefallen. Kuratorische Kompetenz vor Ort dürfte aber gar nicht gefragt sein: Das künftige Programm soll im Ministerium in Ljubljana entworfen werden. Als Events schweben etwa ein Gastspiel der Slowenischen Philharmonie oder eine Schau slowenischer Impressionisten vor.

Ideologische Absichten

Inhaltliche Absichtserklärungen wie diese illustrieren aber auch, dass sich diese Einsparungspläne auch durch eine Abkehr vom Zeitgenössischen auszeichnen. Bisweilen kommt auch ein deutlicher ideologischer Spin hinzu, was im vergangenen Sommer für einen Eklat sorgte: Drei renommierte Kulturschaffende, ein Theaterregisseur und zwei bildende Künstler, hatten 2007 offiziell den Namen des auch damals amtierenden Premiers Janez Jansa angenommen und sich damals künstlerisch intensiv mit Fragen von Namensgebung beschäftigt. Zur Thematik entstand 2012 mit ” Jaz sem Janez Jansa” (“Ich bin J. J.”) ein intelligenter Dokumentarfilm, der dem MIZKS-Ministerium sichtlich keine Freude machte. Es kam zu Problemen mit vertraglich zugesicherten Subventionszahlungen an zwei Jans a-Kunstvereine, erst nach medialem Wirbel überwies das Ministerium ausständige Summen.

Trotz der artikulierten Pläne des zuständigen Ministeriums bleibt das Schicksal von SKICA unklar. Ein Residency-Programm für slowenische Literaten soll weiterlaufen. Und Leiterin Novak betont, dass Wien für die Internationalisierung von zentraler Bedeutung sei. Sie hofft daher, dass es weitergeht. In jedem Fall müsste das Aus von SKICA formal von der Regierung noch beschlossen werden. Nur: Jansas Kabinett befindet sich gerade selbst in Auflösung. (Herwig G. Höller, DER STANDARD, 28.1.2013)

http://derstandard.at/1358304830336/Abkehr-vom-Zeitgenoessischen

MZZ za ohranitev Slovenskega kulturno-informacijskega centra (SKICA)

Ljubljana, 22. januar 2013 – Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je na namero ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) glede ukinitve Slovenskega kulturno-informacijskega centra (SKICA) odgovoril s pismom ministru dr. Žigi Turku, v katerem se je zavzel za čimprejšnji sklic sestanka predstavnikov obeh ministrstev z namenom ohranitve kulturnega centra na Dunaju. Stališče MZZ je, da se je kulturno-informacijski center SKICA od začetka svojega delovanja avgusta 2011 v avstrijskih in slovenskih kulturnih krogih uspešno uveljavil kot ustanova, ki ključno prispeva h kulturni prepoznavnosti in promociji Slovenije tako v Avstriji kot v širšem srednjeevropskem prostoru. Minister Erjavec je v pismu izrazil presenečenje nad tovrstno enostransko odločitvijo ministra Turka, saj so se o pobudi za oblikovanje kulturnega centra Skica strinjala tri takrat pristojna ministrstva, ki so v ustanovitvi prvega slovenskega kulturnega centra v tujini videla dolgoročne koristi.
Ministrstvo za zunanje zadeve je svoje obveznosti, ki izhajajo iz vladnih sklepov (sklep št. 53001-1/2011/8 z dne 9. junija 2011) v celoti spoštovalo. Veleposlaništvo RS na Dunaju je pomagalo pri vzpostavljanju Slovenskega kulturno-informacijskega centra, ves čas podpira njegovo delovanje in mu je pripravljeno nuditi tudi poslovne prostore.

Mednarodni odnosi v kulturi so pomemben del zunanje politike. Za kulturno sodelovanje in promocijo slovenske umetnosti in kulture na ministrstvu skrbi Služba za javno diplomacijo, ki je prevzela naloge  nekdanjega Sektorja za mednarodne odnose v kulturi. V okviru izvajanja zunanje kulturne politike je bilo na diplomatsko-konzularnih predstavništvih RS v letu 2012 izvedenih 109 odmevnih kulturnih projektov,  med njimi jih je bilo 60 realiziranih tudi z organizacijsko in finančno pomočjo MIZKŠ. Sodelovanje z MIZKŠ poteka že od leta 2011 na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov s sodelovanjem diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini (Uradni list RS, št. 26/2011). Enako je MZZ pri krepitvi mednarodnega kulturnega sodelovanja in vidnosti slovenske umetnosti in kulture v tujini dejavno sodelovalo tudi z Uradom za komuniciranje, Slovenskim filmskim centrom, Agencijo za knjigo, RTV Slovenijo, Centrom za slovenščino kot drugi tuji jezik, Fundacijo Brumen in drugimi. Ministrstvo za zunanje zadeve si bo še naprej prizadevalo za skupno delovanje pristojnih vladnih resorjev, javnih in kulturnih ustanov pri utrjevanju ugleda Slovenije ter njene kulture, znanosti in umetnosti v tujini.

http://www.mzz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/6/31623/7e0caae8e47685c9fd18730a40fbddb2/

Erjavec presenečen nad enostransko odločitvijo Turka glede ukinitve dunajske Skice

DNEVNIK, 22. januar 2013

Ljubljana -  Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) bo svoje dejavnosti na področju kulture in znanosti na Dunaju združilo v Slovenskem znanstvenem institutu (SZI). Vladi bo predlagalo ukinitev Slovenskega kulturnega in informacijskega centra (Skica), ohranilo pa njegove dejavnosti, so sporočili z ministrstva.

Minister Žiga Turk. (Foto: Tomaž Zajelšnik)

Ministrstvo bo z ukinitvijo Skice, kot so zapisali, racionaliziralo promocijo kulture na Dunaju. Slovenija, ki svojih kulturnih institutov nima v nobeni drugi državi, ima na Dunaju dve izpostavi, ki promovirata slovensko kulturo – SZI in Skico, so opomnili na ministrstvu. Kot se je izkazalo, je bilo sodelovanje med institucijama do sedaj slabo, so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Racionalizacija bi bila koristna

“Glede na sedanje finančno stanje, ki ne omogoča zagotavljanja dodatnih sredstev za te dejavnosti, je ministrstvo ocenilo, da bi bila koristna racionalizacija, ker bi tako lahko večji del sredstev namenilo dejavnostim namesto plačevanju zaposlenih, najemnin in drugih stroškov. Zato se je ministrstvo odločilo, da predlaga vladi, da ukine Skico in da se dejavnosti na področju kulture opravljajo v okviru delovanja SZI, načrtovanje teh dejavnosti pa se poveri direktoratoma za umetnost in za kulturno dediščino,” so pojasnili na ministrstvu.

MIZKŠ je s svojo namero pisno že seznanilo ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) in ga zaprosilo, da preko slovenskega veleposlaništva na Dunaju izpelje vse potrebne postopke. Umetniška rezidenca za gostujoče kulturne ustvarjalce bo še naprej ostala v prostorih Študentskega doma Korotan, le da bo treba spremeniti pogodbo med Študentskim domom Korotan in Veleposlaništvom RS na Dunaju tako, da se uporabnina za umetniško rezidenco ne zaračunava več.

Erjavec presenečen nad enostransko odločitvijo Turka

Na namero MIZKŠ so se odzvali na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). Minister Karl Erjavec je glede ukinitve Skice že odgovoril s pismom ministru Žigi Turku, v katerem se je zavzel za čimprejšnji sklic sestanka predstavnikov obeh ministrstev z namenom ohranitve kulturnega centra na Dunaju.

Stališče MZZ je, kot so sporočili za STA, da se je center Skica od avgusta 2011, ko je pričel s svojim delovanjem, tako v avstrijskih kot v slovenskih kulturnih krogih uspešno uveljavil kot inštitucija, ki ključno prispeva h kulturni prepoznavnosti in promociji Slovenije tako v Avstriji kot tudi v širšem srednjeevropskem prostoru.

Minister Erjavec je v pismu izrazil presenečenje nad tovrstno enostransko odločitvijo ministra Turka, saj so pobudo za nastanek kulturnega centra Skica podala tri tedaj pristojna ministrstva, ki so v ustanovitvi prvega slovenskega kulturnega centra v tujini videla dolgoročne koristi.

Veleposlaništvo pripravljeno nuditi tudi poslovne prostore

Veleposlaništvo RS na Dunaju pri vzpostavljanju in delovanju centra Skica ves čas podpira delovanje Skice in je centru pripravljeno nuditi tudi poslovne prostore, so še zapisali na MZZ.

V sporočilu za javnost so na MIZKŠ spomnili, da SZI na Dunaju deluje od konca leta 1998. Dejavnost inštituta je razvejana, saj med drugim organizira predavanja, simpozije, delavnice ter krajša in daljša gostovanja znanstvenikov ter nudi tehnično in administrativno pomoč slovenskim znanstvenikom, ki delujejo v Avstriji. “SZI je na Dunaju uveljavljena in prepoznavna slovenska inštitucija; priznava in podpira jo tudi avstrijska vlada,” so poudarili na ministrstvu.

Prvi kulturni institut v tujini

Skica je bila na Dunaju ustanovljena leta 2010 na podlagi tripartitnega dogovora med tedanjimi ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ministrstvom za kulturo in ministrstvom za zunanje zadeve. Tedaj je bil sklenjen dogovor o skupnem načinu financiranja in upravljanja tega centra. Ministrstvo za zunanje zadeve pa je približno pred dvema letoma ukinilo sektor za kulturno sodelovanje in Skica je bila edina ustanova s področja kulture, ki je še ostala pod okriljem MZZ.

Skica je minuli teden obeležila prvo obletnico delovanja. Delovanje centra v minulem letu je njegova vodja Ana Novak označila za zahtevno in prodorno. “Na Dunaju deluje veliko slovenskih ustvarjalcev in prav je, da imamo tu tudi svoj – celo prvi – kulturni institut v tujini. V preteklem letu se je na Dunaju vzpostavila tudi rezidenca za slovenske umetnike. Skica je po enem letu delovanja blagovna znamka, ki je v dunajskem kulturnem prostoru prepoznavna in spoštovana,” je povedala Novakova.

http://www.times.si/kultura/erjavec-presenecen-nad-enostransko-odlocitvijo-turka-glede-ukinitve-dunajske-skice–6352dc559c-9f8c0e5dac.html

Ministra na nasprotnih bregovih

DNEVNIK, 23. januar 2013

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bo vladi predlagalo ukinitev Slovenskega kulturno-informacijskega centra (Skica) na Dunaju, vendar ministrstvo za zunanje zadeve tega predloga ne podpira in poudarja mednarodne odnose v kulturi kot pomemben del zunanje politike.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk (foto: Jaka Gasar)

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) bi rado racionaliziralo svoje dejavnosti na področju promocije kulture na Dunaju. V ta namen si je zamislilo ukinitev Slovenskega kulturno-informacijskega centra (Skica) in prenos njegovih dejavnosti na tam prav tako delujoči Slovenski znanstveni inštitut (SZI). Slovenija, ki svojih kulturnih inštitutov nima v nobeni drugi državi, ima namreč s Skico in SZI na Dunaju kar dve izpostavi, ki promovirata slovensko kulturo – kar se zdi MIZKŠ eno preveč.

S svojo namero je MIZKŠ že seznanilo ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) in ga zaprosilo, da prek slovenskega veleposlaništva na Dunaju izpelje vse potrebne postopke. Obe ministrstvi sta namreč za financiranje in upravljanje centra skrbeli skupaj. Vendar pa se je zunanji minister Karl Erjavec na namero MIZKŠ odzval s presenečenjem, saj gre od vsega začetka za skupno pobudo obeh resorjev, ki sta v ustanovitvi prvega tovrstnega slovenskega centra v tujini videla dolgoročne koristi. Na ministra Žigo Turka je naslovil pobudo za čimprejšnji sestanek z namenom ohranitve Skice. Uradno stališče MZZ je, da se je Skica uveljavila kot inštitucija, ki ključno prispeva h kulturni prepoznavnosti in promociji Slovenije v Avstriji in širšem srednjeevropskem prostoru.

V roke dobremu gospodarju?

Kakšna pa je institucija, na katero želi MIZKŠ prenesti dejavnosti Skice? To je institucija, ki organizira predvsem predavanja, simpozije in gostovanja znanstvenikov. Nudi tudi tehnično in administrativno pomoč znanstvenikom ter informacije v zvezi z raziskovalnim, tehnološkim in izobraževalnim sodelovanjem. Med njene dejavnosti sodi tudi promocija slovenske kulture v Avstriji. Pred natanko letom dni je odmevala zgodba o razrešitvi direktorja inštituta Vincenca Rajšpa, ki je bil do tedaj zaradi očitkov o negospodarnem vodenju inštituta večkrat pod drobnogledom institucij. Rajšp je bil sicer na mesto direktorja kasneje ponovno imenovan in je njegov aktualni vodja. Kadrovski resursi SZI so omejeni, saj inštitut ob direktorju zaposluje le še tajnico.

Sicer pa Skico vseskozi podpira tudi slovensko veleposlaništvo na Dunaju in ji je po informacijah z MZZ pripravljeno nuditi tudi prostore. Veleposlanik Aleksander Geržina je za Dnevnik povedal, da ga predlog MIZKŠ neprijetno preseneča, saj za ukinitev Skice ni nobenega tehtnega, argumentiranega razloga. »Želeli bi vedeti, kaj vodi MIZKŠ pri tej odločitvi.« Pravi še, da je do sredine prejšnjega leta SZI organiziral skoraj izključno predavanja s področja zgodovine. Zato tudi misli, da SZI dejavnosti Skice verjetno ne more razvijati enako uspešno. »Osnovna ideja pri ustanovitvi Skice je bila, da začnemo Slovenijo predstavljati na širok, vsestranski način, namesto na enostranski način, kot so to počele organizacije pred Skico.«

Paradoks visokih stroškov

Vsekakor so tudi na strani MIZKŠ nekateri vidiki predloga še nedorečeni. Sredstva za delovanje bodo ohranili nespremenjena, kot so zagotovili, z ukinitvijo pa bi prihranili sredstva za materialne stroške, stroške za obratovanje ter stroške za plačo zaposlenega. Vendar bi sofinancerji z racionalnim ukrepanjem materialne stroške lahko prihranili že poprej. Program, ki ga je vodja Skice Ana Novak pripravila za leto 2013 in doslej ni bil potrjen, bi stal 90.000 evrov oziroma 128.300 evrov, če bi dosegli ureditev, po kateri Skici ne bi bilo več treba plačevati najemnine (oziroma uporabnine) za poslovne prostore in stanovanje za umetnike v stavbi Korotana. Slednja je namreč last države Slovenije, na nepotrebno visoke stroške opozarja Novakova.

Sicer pa bi se po predlogu MIZKŠ načrtovanje dejavnosti Skice po njeni ukinitvi preneslo v pristojnost direktoratov za ustvarjalnost in kulturno dediščino, ki delujeta v okviru ministrstva. To je vsekakor nenavadna odločitev ali pa gre za zgolj nepopolno predstavljeno informacijo, saj na vseh drugih ravneh odločitve o javnem financiranju programov in projektov sprejemajo strokovne komisije. Izbiranje projektnih partnerjev pa že doslej, kot kaže, ni bilo transparentno in predmet nadzora, saj po besedah Novakove center ni izvajal javnih razpisov. Na pomen Skice vodja med drugim opozarja v luči dejstva, da deluje v eni najpomembnejših kulturnih prestolnic: »Tu smo v središču srednje Evrope, od tod vstopamo v celoten nemško govoreči prostor, tu nas vidi vzhodna Evropa.«

Mojca Pišek

http://www.dnevnik.si/kultura/ministra-na-nasprotnih-bregovih

Ukiniti prvi slovenski kulturni inštitut v tujini?

SKICA je Slovenski kulturno-informacijski center na Dunaju. Je prvi slovenski kulturni inštitut v tujini, vzpostavljen po zgledu uveljavljenih mrež večine  evropskihe držav. Pri tem pa je Slovenija razvila nov, sodoben model mednarodnega povezovanja, ki ne posnema postkolonialnih praks kulturnega sodelovanja. Inovativnost slovenskega pristopa je omogočila, da je SKICA postala tudi prva slovenska organizacija, ki je polno vključena v mrežo evropskih kulturnih institutov EUNIC. Ta združuje, med drugimi, tudi nemška Goethe-Institut in ifa – Inštitut za zunanje kulturne odnose, španski Instituto Cervantes, britanski British Council.

Po natanko letu dni, odkar je SKICA dunajski javnosti predstavil svojo konceptualno zasnovo in svoj prvi program, zdaj MIZKŠ predlagaukinitev kulturnega inštituta, pa čeprav ima zanj celo zagotovljena programska sredstva za leto 2013. MIZKŠ za svoj predlog ne navaja nobenih razlogov.

V letu dni delovanja je SKICA organiziral 23 dogodkov in vodil tri programe. Tako je na primer samo na literarnem področju SKICA zagotovil vzorčne prevode 8 mladih slovenskih avtorjev v nemščino in poskrbel za njihovo predstavitev v avstrijskih medijih. Vzpostavljeno je tudi spletno mesto, ki postaja referenčen vir informacij o slovenski ustvarjalnosti  in s tem odpira vrata v širši nemško govoreči prostor. V okviru dunajskega tedna oblikovanja je potekala prva samostojna razstava oblikovalca Nika Kralja v tujini. Vse leto je SKICA intenzivno in z različnimi pristopi promoviral EPK Maribor2012, ki je beležil največ obiskovalcev ravno iz Avstrije. V tem letu je bila vzpostavljena tudi rezidenca za slovenske umetnike, ki jo razpisuje MIZKŠ.

Temeljna naloga inštituta SKICA je povečati vidnost slovenske ustvarjalnosti in jo povezati z avstrijsko. SKICA organizira dogodke izključno v partnerstvu z avstrijskimi institucijami/združenji z ciljem, da ti projekte vključijo v svoj program, SKICA pa projekt finančno in organizacijsko podpre.

SKICA torej predvsem pomaga odpirati vrata v dunajsko kulturno življenje. Povezuje ustvarjalce in ustanove in jih podpira pri skupnih projektih. Predpogoj, da lahko ustvarjalnost svoje dežele dovolj vidno umestimo v tuje okolje, je poznavanje njegovih posebnosti, kulturne politike in delovanja kulturnih institucij. Le s stalno prisotnostjo na Dunaju je moč razviti dobro omreženost, ki omogoča preboj in mednarodno podporo slovenskim ustvarjalcem.

Ni naključje, da je bil prvi slovenski kulturni ištitut za mednarodno sodelovanje ustanovljen prav na Dunaju. Tu se stekajo kulturni trendi širšega srednjeevropskega prostora, tu se srečujejo ustvarjalci, producenti, kritiki, odločevalci in tu se spletajo številna sodelovanja. Slovenijo vežejo nanj globoke zgodovinske in simbolne vezi. Interes slovenskih ustvarjalcev za Dunaj trajno narašča, skoraj vsak teden se kdo obrne na SKICA po informacijo ali napotek. S svojim programom in zagnanostjo je SKICA po enem letu delovanja v dunajskem kulturnem življenju prepoznaven kot dolgo pogrešani povezovalec obeh kulturnih prostorov.

Skupaj z rezidenčnim programom za slovenske umetnike, SKICA racionalizira in maksimizira investicijo države v razvoj in mobilnost slovenske kulture, ki lahko dolgoročno preživi le na mednarodnem prizorišču. In prav v tem je inovativnost slovenskega modela bodoče mreže kulturnih inštitutov.

Dunajska Skica pred ukinitvijo, vodstvo presenečeno

22. januar 2013
Dunaj – MMC RTV SLO/STA

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bo vladi predlagalo ukinitev Slovenskega kulturnega in informacijskega centra (Skica) na Dunaju.

Ana Novak: Številni projekti že v delu

.Z ministrstva so sporočili, da bodo svoje dejavnosti na področju kulture in znanosti na Dunaju združili v Slovenskem znanstvenem inštitutu (SZI), s čimer bodo ohranjene tudi dejavnosti Skice. Tako nameravajo racionalizirati promocijo kulture v avstrijski prestolnici. Kot še opozarjajo, Slovenija v nobeni drugi državi nima svojih kulturnih inštitutov, na Dunaju pa ima kar dve izpostavi, sodelovanje med njima pa je za nameček slabo.

Glede na sedanje finančno stanje, ki ne omogoča zagotavljanja dodatnih sredstev za te dejavnosti, je ministrstvo ocenilo, da bi bila koristna racionalizacija, ker bi tako lahko večji del sredstev namenilo dejavnostim namesto plačevanju zaposlenih, najemnin in drugih stroškov,” so še pojasnili na ministrstvu.

Ana Novak: Številni projekti že v delu
Skica je pretekli teden zaznamovala prvo obletnico delovanja. Delovanje centra v preteklem letu je njegova vodja Ana Novak označila za zahtevno in prodorno. Kot je povedala za MMC, je vest prišla kot veliko presenečenje, saj so bili številni projekti za leto 2013 z dunajskimi partnerji že dogovorjeni in v delu.

Nad namero pa so presenečeni tudi na zunanjem ministrstvu, saj gre po njihovem mnenju za enostransko odločitev. Kot menijo, se je center “tako v avstrijskih kot v slovenskih kulturnih krogih uspešno uveljavil kot inštitucija, ki ključno prispeva h kulturni prepoznavnosti in promociji Slovenije tako v Avstriji kot tudi v širšem srednjeevropskem prostoru“. Minister Karl Erjavec je Žigi Turku že poslal pismo, v katerem se je zavzel za čimprejšnji sklic sestanka predstavnikov obeh ministrstev z namenom ohranitve kulturnega centra.

E.Š.

Kulturni center Skica ukinjajo enostransko

DELO, kultura, tor, 22.01.2013

MIZKŠ meni, da ga ne potrebujemo, saj imamo Slovenski znanstveni inštitut. Erjavec je nad odločitvijo presenečen.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) načrtuje ukinitev informacijsko kulturnega centra na Dunaju Skica.

Kulturni center Skica ukinjajo enostransko

Ana Novak, vodja centra SKICA. Foto: Urban Červek/Delo

Danes je odjeknila novica, da ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) načrtuje ukinitev kulturno-informacijskega centra na Dunaju Skica. Za ta ukrep so se odločili kljub dejstvu, da je bil denar za Skico v proračunu za leto 2013 že odobren, in očitno tudi brez soglasja ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), soustanovitelja Skice.

Skico so, natančneje, leta 2010 ustanovila tri ministrstva, tedanje kulturno ministrstvo in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter ministrstvo za zunanje zadeve. Njen namen je bil pod okriljem ene institucije združiti že obstoječa društva in institucije na Dunaju, med drugim tudi Slovenski znanstveni inštitut (SZI), predvsem pa po vzoru sorodnih kulturnih centrov, kot so Goethe Inštitut ali British Council, predstavljati sodobno slovensko produkcijo iz vseh umetniških področij.

MIZKŠ, ki je za Skico odmerjal programska sredstva, danes sledi obratni logiki. Skica naj bi bila po besedah Bojana Brezigarja, vodje službe za odnose z javnostjo pri MIZKŠ, poskus ukinitve ukiniti SZI.

Na ministrstvu pa so prepričani, da je SZI institucija, pod okriljem katere bi se lahko odvijale dejavnosti, ki jih je tri leta organizirala Skica. SZI ima po njihovem daljši staž, s svojo znanstveno in kulturno dejavnostjo naj bi uspešno promoviral Slovenijo v Avstriji.

Namesto da se ga z elitne lokacije v centru seli v stavbo Korotana pod okrilje Skice, je po prepričanju ministrstva bolj smotrno napraviti obratno.

Ministrstvo v svojem sporočilu še opozarja, da je da je »MZZ pred približno dvema letoma ukinilo sektor za kulturno sodelovanje in Skica je bila edina ustanova s področja kulture, ki je še ostala pod okriljem MZZ.« Glede na to, da Slovenija sorodnih kulturnih ustanov nima nikjer drugje po svetu, je ob sedanji finančni situaciji neracionalno na Dunaju imeti dve kulturni izpostavi.

Na vprašanje, zakaj se je za ta ukrep ministrstvo odločilo po že sprejetem proračunu za leto 2013, v katerem je predviden denar za Skico, nam je Bojan Brezigar pojasnil, da bodo ta denar preusmerili za dejavnosti SZI, nad njegovo porabo bosta skrbela dva ministrska direktorata, izvajanje dejavnosti pa bo koordiniral inštitut.

Zunanji minister in veleposlanik presenečena

Predlog ukinitve Skice očitno nima podpore niti znotraj same vlade. Danes se je na novico namreč odzval zunanji minister Karl Erjavec in v pismu ministru MIZKŠ Žigi Turku izrazil presenečenje nad to enostransko odločitvijo ter se zavzel za ohranitev Skice kot institucije, v kateri so leta 2010 tri ministrstva videla dolgoročne koristi.

Odločitev MIZKŠ je močno presenetila tudi slovenskega veleposlanika v Avstriji Aleksandra Geržino. Opozarja namreč, da je Skica edina kulturna državna institucija na Dunaju, medtem ko je SZI to le delno. Poleg tega je bila ustanovitev Skice povezana z nakupom Korotana, za katerega je država Slovenija odštela 6 milijonov evrov.

»Če smo se za nakup nepremičnine že odločili, jo je smotrno izrabiti. Odločili smo se, da v njej napravimo kulturno informativni center, ki bi Slovenijo predstavljal na sodoben, moderen način po vzoru sorodnih kulturnih centrov drugih držav,« pravi Geržina.

»Ideja je bila, da se znotraj te ustanove povežejo Slovenski znanstveni inštitut in društvo Korotan, pri čemer bi vsak od teh obdržal svojo subjektiviteto,« dodaja Geržina. Sam SZI je po prepričanju veleposlanika premalo prepoznavna institucija, še posebej v tako razvitem kulturnem in znanstvenem centru, kot je Dunaj.

Prav tako Geržina opozarja na spornost samega postopka ukinjanja Skice, saj se je o tem odločilo brez vpletenosti vseh, ki so sodelovali pri ustanovitvi te ustanove.

Minister Turk je ministra Erjavca v pismu zgolj seznanil z namero o ukinitvi. »MIZKŠ v pričakovanju konca te vlade očitno poskuša na hitro postoriti precej spornih stvari in sicer nekoordinirano in brez argumentov.

Zdi se celo, da Skico ukinja zgolj zato, ker jo je ustanovila prejšnja vlada. Ta logika, da je treba uničiti vse, kar je dozdevno ‘vaše’ in ne ‘naše’, je absolutno nesprejemljiva; tako doma kot v tujini,« zaključuje Geržina.

Jela Krečič