http://trajekt.org/2013/01/22/bodo-ukinili-prvi-slovenski-kulturni-institut-v-tujini/

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bo svoje dejavnosti na področju kulture in znanosti na Dunaju združilo v Slovenskem znanstvenem institutu. Vladi bo torej predlagalo ukinitev Slovenskega kulturno-informacijskega centra SKICA, ohranjajo pa se njene dejavnosti.

Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju deluje od konca leta 1998. Dejavnost inštituta je razvejana, saj organizira predavanja, simpozije, delavnice ter krajša in daljša gostovanja znanstvenikov, nudi tehnično in administrativno pomoč slovenskim znanstvenikom, ki delujejo v Avstriji, in avstrijskim znanstvenikom, ki želijo sodelovati s Slovenijo, nudi informacije in svetovanje v zvezi z raziskovalnim, tehnološkim in izobraževalnim sodelovanjem zlasti med Slovenijo in Avstrijo, promovira slovensko kulturo v Avstriji, spodbuja izmenjave na področju znanosti in kulture med Slovenijo in Avstrijo ter opravlja številne druge dejavnosti na področju znanosti in kulture. SZI je na Dunaju uveljavljena in prepoznavna slovenska inštitucija; priznava in podpira jo tudi avstrijska vlada.
Zgodovinsko pomemben je tudi kraj v katerem je nameščen inštitut. Kot je navedeno na spletni strani inštituta, je hiša »Seilerstätte 2″« v strogem središču Dunaja, last Luka Knafljeve ustanove, ki je od leta 1676 naprej omogočila kar nekaj generacijam slovenskih študentov za časa habsburške monarhije študij na dunajski univerzi. Znani dobitniki Knafljeve štipendije so bili m.dr. slovenski pesniki France Prešeren, Oton Župančič, Ivan Tavčar, zgodovinar Franc Kos in geograf Anton Melik.

V letu 2010 je bil na Dunaju pod okriljem Vlade RS ustanovljen nov Slovenski kulturno-informacijski center (SKICA). Na osnovi tripartitnega dogovora med takratnimi Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo in Ministrstvom za zunanje zadeve je bil dogovorjen skupni način financiranja in upravljanja tega centra. Ministrstvo za zunanje zadeve je pred približno dvema letoma ukinilo sektor za kulturno sodelovanje in SKICA je bila edina ustanova s področja kulture, ki je še ostala pod okriljem MZZ. Slovenija, ki svojih kulturnih institutov nima v nobeni drugi državi, ima tako na Dunaju dve izpostavi, ki promovirata slovensko kulturo. Izkazalo pa se je, da  je bilo sodelovanje med njima v tem času slabo, saj je bilo med njimi premalo koordinacije in povezanosti.

Glede na sedanje finančno stanje, ki ne omogoča zagotavljanja dodatnih sredstev za te dejavnosti, je ministrstvo ocenilo, da bi bila koristna racionalizacija, ker bi tako lahko večji del sredstev namenilo dejavnostim namesto plačevanju zaposlenih, najemnin in drugih stroškov. Zato se je ministrstvo odločilo, da predlaga vladi, da ukine Slovenski kulturno-informacijski center SKICA in da se dejavnosti na področju kulture opravljajo v okviru delovanja Slovenskega znanstvenega inštituta, načrtovanje teh dejavnosti pa se poveri direktoratoma za ustvarjalnost in kulturno dediščino.

MIZKŠ je te dni s svojo namero pisno že seznanilo Ministrstvo za zunanje zadeve in ga zaprosilo, da preko slovenskega veleposlaništva na Dunaju izpelje vse potrebne postopke. Umetniška rezidenca za gostujoče kulturne ustvarjalce bo še naprej ostala v prostorih Študentskega doma Korotan, le da bo treba spremeniti pogodbo med Študentskim domom Korotan in Veleposlaništvom RS na Dunaju tako, da se uporabnina za umetniško rezidenco ne zaračunava več.

http://www.mizks.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/55/7899/a9065f89b4f1abd2f7d68dc713842f27/

The Slovenian Culture and Information Centre in Austria (SKICA) was established in Vienna in 2011 as a dislocated unit of the Embassy of the Republic of Slovenia Vienna. Based at the Student Residence and hotel Korotan, the centre intends to integrate Slovene creativity in the field of arts and culture as well as science and research into a cultural milieu of the city of Vienna and broader. SKICA aims to become a model for the future network of Slovene culture and information centres abroad.

Mission and objectives

The Slovenian Culture and Information Centre in Vienna was established by the Ministry of Higher Education, Science and Technology, Ministry of Foreign Affairs and Ministry of Culture: the purpose of the joint venture is to create a synergy among the Slovene institutions and organisations in Vienna in order to become a central forum and a representative of Slovene cultural, education, and science activities in Austria. Specifically, the project endeavours to promote a culture and art programme as well as create a cultural education programme for children and youth; establish a library and a reading room; all while focusing on building a multidisciplinary approach from all study fields and art disciplines.

One of the central objectives of the centre is the establishment of a residence for artists, guests and scientists in Vienna, similar to the artist-in-residence programme conducted in Berlin, New York and London by the Slovene Ministry of Education, Science, Culture and Sport.

http://www.culture.si/en/Slovenian_Culture_and_Information_Centre,_Vienna_%28SKICA%29

Slovenski kulturno informacijski center (Slowenisches Kulturinformationszentrum) SKICA je prvi slovenski kulturni center v tujini. Kaj je njegova osnovna naloga?

SKICA predvsem povezuje. Želi povečati vidnost slovenske ustvarjalnosti in jo povezati z avstrijsko. Poudarek je na sodobnih trendih ter na spodbujanju sodelovanja med posameznimi ustvarjalci in institucijami. Vizija vsakega posameznega projekta je, da vzpostavi temelje za trajnejša partnerstva med ustvarjalci/institucijami.

Kultura in umetnost sta med ključnimi elementi slovenske nacionalne identitete, skupaj z znanostjo odražata inovativnost, kreativnost, domišljijo in vitalnost slovenskega prostora. Kulturo, umetnost in znanost razumem kot neločljive dejavnike omike posameznega naroda.

SKICA je zasnovana tako, da z vztrajnim delom lahko postane model, ki omogoča večjo pretočnost, ki odpira okno navzven in navznoter in je ga zatorej smiselno prenesti tudi v druga evropska kulturna središča.

Kako skrbite za promocijo centra?

SKICA se uveljavlja predvsem s promoviranjem slovenske ustvarjalnosti, torej s svojim programom. Center je priložnost, morda bi celo lahko rekli orodje, da Slovenija krepi prepoznavnost svoje ustvarjalnosti in inovativnosti, da le-ti postaneta samoumeven del dunajskega kulturno-umetniškega življenja. In po tej poti postaja SKICA prepoznavna in nepogrešljiva stična točka slovenske in avstrijske, pa tudi širše, ustvarjalnosti.

Na Dunaju deluje precej kulturnih institutov, vsak si mora sam poiskati svojo nišo prepoznavnosti. Profil SKICA temelji na sodobni ustvarjalnosti, na novih trendih. Gradimo na povezovanju kulture/umetnosti in gospodarstva, torej na t.i. kreativnih industrijah. Evropski instituti imajo praviloma tudi svoje prireditvene prostore, izjema sta flamsko predstavništvo in SKICA.

SKICA naj bi postal model tudi za druge slovenske kulturne centre v tujini. Kako daleč ali blizu je Slovenija temu cilju – vzpostavitvi drugih kulturnih centrov?

Odgovor na to vprašanje boste prej našli na pristojnem ministrstvu. Svojo nalogo vidim predvsem v tem, da s SKICA vzpostavim model, ki bo kar najbolj učinkovit in vključujoč. Model, ki bo preprost in jasen, obenem pa dovolj prožen, da se bo lahko odzival na spremembe, in dovolj sofisticiran, da bo zaznaval prihajajoče trende. Gotovo pa drži, da utegne uspešnost SKICA prispevati k premislekom o novih kulturnih institutih.

Sredstva za delovanje vašega centra zagotavljajo skupaj MIZKŠ in Ministrstvo za zunanje zadeve. So ta sredstva še stabilna, ali so vas doletela zniževanja sredstev?

SKICA ni izjema in sredstva za leto 2012 so daleč od višine sredstev, ki jih je za letno delovanje predvidevala Vlada RS junija 2011. Pa vendar: SKICA obstaja, po 20 letih smo dobili svoj prvi kulturni institut v tujini. Formalno je vezan na veleposlaništvo in s tem del diplomatskega zbora, tako kot kulturni instituti drugih držav, vsebinsko pa je vezan na pristojno ministrstvo, ki zagotavlja tudi programska sredstva.

Razmeram se je pač treba prilagoditi in poiskati nova partnerstva, nove obsege projektov, nove poti. Ni pa nobenega dvoma, da sredstva določajo obseg in domet delovanja.

V intervjuju za Delo ste na začetku leta 2012 dejali, da je cilj, da ima vsak projekt svojega avstrijskega partnerja. Vam to uspeva?

Ja, seveda. Nenazadnje me k temu sili tudi dejstvo, da SKICA nima svojih prireditvenih prostorov. Čeprav to do določene mere utesnjuje oblikovanje in izvajanje programa, sama ocenjujem to dejstvo tudi kot prednost, saj partnerstvo z avstrijskimi institucijami odpira vrata tudi do njihovih javnosti. Preprosto povedano: če nimaš lastnih prireditvenih prostorov, se moraš bolj potruditi, da so projekti dobri in da jih tudi avstrijske institucije sprejmejo za svoje. In če je to za SKICA bolj naporno početje, verjamem, da je za slovenske ustvarjalce dolgoročno koristnejše.

Kako ste vpeti v dogajanje drugih kulturnih centrov na Dunaju, ali se vzpostavljajo kakšna sodelovanja v smislu promocije nacionalnih umetnosti avstrijski javnosti? Je to zaenkrat prepuščeno posamičnim sodelovanjem ali pa se že vzpostavljajo dolgoročna in strateška partnerstva?

SKICA deluje v mreži evropskih kulturnih institutov EUNIC, ki ima v vsaki prestolnici svoj klaster. Dunajski klaster EUNIC je številčen, res je ni evropske države, ki se ne bi želela predstavljati na Dunaju. Kot partnerji sodelujejo tudi nekatere druge države, npr. Mehika, Gruzija, Turčija, Rusija… Skupaj priredimo nekaj dogodkov letno, lani npr. festival poezije. Na svojem zadnjem sestanku smo se tudi odločili, da vzpostavimo tradicionalni »teden EUNIC«, ki smo ga prvič organizirali letos oktobra. Osnovna ideja je, da povežemo vse dogodke, ki jih pripravljamo v tistem tednu in jih promoviramo skupaj pod blagovno znamko EUNIC.

Del programa SKICE je tudi AIR program – stanovanje za slovenske umetnike na Dunaju. Kakšne so vaše obveznosti do tega programa in do gostujočih umetnikov?

Kot vodja SKICA nisem vključena v pripravo razpisnih pogojev in proces izbora kandidatov. Želim si, da bi se to spremenilo, da bi bil razpis za Dunaj vsebinsko, konceptualno zasnovan, saj lahko le s sodelovanjem za vse strani dosežemo optimalne koristi. Verjamem, da bo do tega postopno prišlo. Do takrat pa gradim na tem, da poskušam z vsakim gostujočim umetnikom najti možnosti, da uresniči svoje zamisli in jih predstavi dunajski kulturni javnosti. Seveda je to odvisno tudi od želja in ambicij ustvarjalca: ali prihaja s povsem konkretno zamislijo projekta, ali ga želi uresničiti med svojim bivanjem, koliko želi biti navzoč tudi kasneje, nenazadnje pa je tudi od umetniške zvrsti odvisno, kje in kako se jo predstavlja itd.

Koliko umetnikov je do sedaj že gostovalo v stanovanju za umetnike na Dunaju?

V letu 2012 na podlagi razpisa ministrstva stanovanje koristijo trije ustvarjalci: Alenka Pirman, Vasja Nagy, Polonica Petek Zelenik.

Kako je rezidenca opremljena, kakšno vrsto ustvarjanja omogoča, oziroma za kakšen tip umetnikov je najbolj primerna?

Stanovanje je kar veliko, okoli 100m2. Ima tri sobe (spalnico, delovno sobo, dnevno sobo) in možnost prenočevanja za 4 osebe. Torej je primerno tudi za skupine ustvarjalcev.

Ali imajo gostujoči umetniki tudi možnost razstaviti svoja dela oziroma se predstaviti na Dunaju?

Kot rečeno, SKICA svojih razstavnih prostorov nima. Za vizualne umetnosti je programsko načrtovanje institucij približno in v povprečju eno leto vnaprej, pri nekaterih so programi zaključeni že pet let vnaprej. Torej je podpora SKICA lahko usmerjena predvsem v navezovanje stikov in načrtovanje projektov v prihodnosti. Za naslednje leto pripravljam »predhodne strategije«, ki pa morajo biti plod sodelovanja z gostujočim umetnikom.

Ali slovenske gostujoče umetnike oskrbite tudi s kontakti in praktičnimi informacijami, ali so na Dunaju prepuščeni sami sebi?

Niso osamljeni. Kontakti in poznavanje dunajske kulturne pokrajine so po mojem mnjenju namenjeni ravno temu, da ima kdo od njih koristi. Dobro omrežen SKICA je lahko v pomoč in podporo gostujočim, pa tudi drugim slovenskim ustvarjalcem. Po drugi strani pa gostujoči umetniki s svojimi kontakti prispevajo tudi k boljšemu omreženju SKICA.

Kakšne so vase izkušnje s tem rezidenčnim projektom?

Program »artist-in-residence« je nov, prav tako kot je SKICA še zelo mlad podvig. Gotovo vam bom čez leto dni lahko dala z dovolj izkušnjami podprt in premišljen odgovor, takrat bo tudi čas za pogled nazaj, za analizo in oceno rezidenčnega programa, za premislek, kako naprej.

V načrtu imate tudi rezidenco za znanstvenike. Kako je prišlo do te pobude? Ali bo rezidenca za znanstvenike dodatno stanovanje, bo na kakšen način povezana z rezidenco za umetnike? Kakšne vrste znanstvenikov boste gostili? Kdaj boste rezidenco za znanstvenike odprli?

Prvotni koncept SKICA je bil osredotočiti se na srečališča umetnosti, kulture, znanosti. Poleg programa »artist-in-residence« je bil predviden tudi program »scientist-in-residence«, ki bi znanstvenikom omogočal tudi daljša bivanja. Široki, razmeroma inovativni koncept je bil opuščen, češ da ni zanimanja. Verjamem, da bo s časom potrebno to odločitev ponovno pretehtati, saj svetovni trendi brez dvoma nakazujejo vse tesnejše povezovanje umetnosti in znanosti.

Kakšen je interes avstrijskih umetnikov za sodelovanje s slovenskimi organizacijami in umetniki? Ali SKICA pri tovrstnih poizvedbah lahko napoti avstrijske umetnike na prave naslove? Bi jim pri tem npr. pomagala spletna stran, kjer bi na enem mestu bili zbrani podatki o rezidencah v Sloveniji za tujce?

Verjamem v pretočnost ustvarjalnosti in idej, prav tako verjamem, da enosmernost preprosto ne obstaja. Seveda je naš osnovni interes, da predstavljamo slovensko ustvarjalnost, vendar je po mojem mnenju odločilno ravno ustvarjanje partnerstev.

Zlasti za mlade ustvarjalce bi bila možnost bivanja v Sloveniji brez dvoma vabljiva. Taka možnost bi tudi SKICA omogočala, da v avstrijskem prostoru izvede projekte, ki bi partnerstva gojili in poglabljali tudi v daljšem časovnem okviru. V mislih imam natečaje za mlade oblikovalce, skupne filmske delavnice in podobno.

Spletna stran culture.si je gotovo dober vir informacij, vsekakor pa je prednost SKICA v fizični prisotnosti in poznavanju razmer na obeh straneh.

Še zadnje vprašanje: kako to, da je vaša spletna stran samo v nemščini, ne pa tudi v slovenščini?

Ciljna javnost SKICA je avstrijska. Stran je zastavljena tako, da nemško govorečo javnost obvešča o slovenski ustvarjalnosti, ki jo lahko srečajo na Dunaju in širšem avstrijskem območju. Obenem so na spletni strani SKICA na primer dostopni tudi vzorčni prevodi v nemščino, ki jih je za dosedanje literarne večere mladih slovenskih avtorjev priskrbel SKICA. Pripravljamo tudi filmski kotiček, z informacijami in trailerji o novih produkcijah. Skratka, spletna stran je samostojen in kar zahteven projekt. Slovenska ustvarjalnost je v nemških spletnih omrežjih premalo prisotna, je skoraj nevidna. Moja ambicija je, da spletna stran SKICA postane referenčna stran slovenske ustvarjalnosti za nemški govorni prostor. Iz zanimanja za slovensko ustvarjalnost pa zagotovo raste tudi pozornost do našega jezika. In najti bo treba pravo točko, da se ustreže tudi tej radovednosti.

Hvala za pogovor!

Sodobna umetnica Alenka Pirman opisuje svojo dvomesečno rezidenčno bivanje in ustvarjanje v Korotanu na Dunaju ter sodelovanje s SKICA.

1. To stanovanje je edino od MIZKŠ rezidenc, ki je umeščeno v slovenski emigrantsko-študentski kontekst. Gre za mansardno stanovanje v dijaškem domu/hotelu, ki ga upravlja Mohorjeva družba in je v lasti države (torej naše). Osebje na recepciji govori slovensko in nudi osnovno pomoč glede orientacije in rabe infrastrukture (skupna pralnica v kleti, garaža za hrambo kolesa – za avtomobil ni na voljo, ker so omejene kapacitete na voljo le hotelskim gostom …).

   Navkljub prijaznosti študentje, ki delajo na recepciji, dajejo vtis, da jih uprava ni seznanila z rezidenčnim programom in ne vedo prav dobro, čemu je vse skupaj namenjeno. Zato sem imela včasih občutek, da mi pomagajo zaradi njihove dobre volje in ne zato, ker bi jih to kakorkoli zadevalo. Seveda je bivanje v takem okolju bolj udobno, saj skrajša čas, ki ga porabiš, da se v mestu (in stanovanju) znajdeš. Po drugi strani pa vendarle ostaja svojevrstna enklava, ki se mi jo je zdelo potebno preseči.

2. Dunaj je tudi edino mesto, kjer deluje Slovenski kulturno-informacijski center SKICA. Ana Novak, ki center vodi, je odlična sogovornica in dunajsko kulturno sceno zelo dobro pozna, zato se velja zanesti nanjo, če stikov še nimaš vzpostavljenih. Po drugi strani konkretno, vsebinsko delo rezidentov očitno ni vključeno v redni program tega centra, tako da »sinergije niso optimalne«, če se modno izrazim. Za razliko od drugih stanovanj, kjer se uslužbenci ambasad nimajo časa ukvarjati s tabo (včasih v obojestransko zadovoljstvo), se mi na Dunaju to zdi izgubljena priložnost.
3. Avstrija je zaradi politične in kulturne zgodovine za nas zanimiva na poseben način. Meni je to izredno ustrezalo in vesela sem, da mi je uspelo spoznati ljudi, ki na področju sodobne umetnosti vzpostavljajo prodorne in trajnostne oblike dela. Na Dunaju je morda to še posebej težko, saj je po eni strani determiniran z ikonami in miti za turiste, po drugi pa s hohštaplarijo sodobne umetnosti za premožne.
4. Morda še nekaj tehničnih opazk glede stanovanja. Stanovanje je veliko. Meri prek 100 kvadratov, ima spalnico, delovni kabinet, dnevno sobo, kuhinjo, shrambo, kopalnico in wc. Pogoji za delo so odlični in primerni za delo umetniške ali projektne skupine, saj bi v stanovanju lahko zelo udobno bivale štiri osebe. Nima stacionarnega telefona, vendar sem nabavila lokalno SIM kartico, za katero upam, da se bo prenašala naprej.

   Po drugi strani je že sedaj (v prvem letu obratovanja) videti kar nekaj tehničnih pomanjkljivosti. Korotan je bil prenovljen po načrtih arhitekta Borisa Podrecce, a kaže da ga ni bilo zraven, ko so izbirali material za mansardna okna, saj že sedaj zamakajo in tudi tesnijo ne najbolje. Med hudimi nalivi je torej treba z razkošnih okenskih polic brisati luže. Drug problem je vročina – klima ni delovala, stanovanje pa zaenkrat še nima senčil. Med akvarijem in savno, torej.

   Alenka Pirman, november 2012

   Fotografije:
   Culture.si

   Več fotografij

   O avtorici: Alenka Pirman je soustanoviteljica Društva za domače raziskave (2004), kjer skupaj s sodelavci razvija razstavne in spletne projekte.
   http://www2.arnes.si/~apirma1/
   
   Povezana vsebina na Artservisu:
   Artservisov intervju: TRUD ZA DOBRE PROJEKTE JE NAPORNO, VENDAR ZA USTVARJALCE DOLGOROČNO KORISTNEJŠE POČETJE; Pogovor z Ano Novak, vodjo Slovenskega kulturno-informacijskega centra SKICA na Dunaju

http://www.artservis.org/mobilnost/?id=62

21. 1. 2013

Te dni praznuje SKICA, Slovenski kulturno-informacijski center na Dunaju, prvo obletnico obstoja. Januarja 2012 je SKICA, ki je prvi kulturni institut Slovenije v tujini, dunajski javnosti predstavil svoj temeljne usmeritve in svoj program. V letu dni je SKICA organiziral 23 dogodkov in vodil tri programe. Vzpostavljena je spletna stran, za bivanje slovenskih ustvarjalcev je vzpostavljena umetniška rezidenca. SKICA je tudi prva slovenska organizacija, ki sodeluje v mreži evropskih kulturnih institutov EUNIC. SKICA je nastala kot pobuda tedaj treh ministrstev: ministrstva za zunanje zadeve, ministrstva za kulturo in ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Programska sredstva zagotavlja MIZKŠ.

Za leto 2013 je program SKICA vsebinsko zasnovan na treh prednostnih področjih: kreativnih industrijah, filmu in literaturi. Na Dunaj, kjer deluje veliko slovenskih ustvarjalcev, se stekajo kulturni trendi širšega srednjeevropskega območja, tu se srečujejo ustvarjalci, producenti, kritiki in tu se spletajo številna sodelovanja.

SKICA se je s svojim programom in zagnanostjo po enem letu delovanja profilirala kot blagovna znamka, ki je v dunajskem kulturnem prostoru prepoznavna in spoštovana.

http://www.mzz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/6/31617/cd962a3ad4bd9fd32db94c4e69aa1f2f/

SREDA 16.01.2013

Slovenski kulturni in informacijski center (Skica) na Dunaju bo v četrtek obeležil prvo obletnico delovanja.

Delovanje centra v minulem letu je njegova vodja Ana Novak označila za zahtevno in prodorno. “Po enem letu je vzpostavljena osnovna struktura, pripravili smo 23 dogodkov in vodili tri programe. Tudi spletna stran je dobro obiskana,” je dejala.

Na Dunaju deluje veliko slovenskih ustvarjalcev

V Skici so v minulem letu dejavno sodelovali tudi v mreži evropskih kulturnih institutov. “Na Dunaju deluje veliko slovenskih ustvarjalcev in prav je, da imamo tu tudi svoj – celo prvi – kulturni institut v tujini. V preteklem letu se je na Dunaju vzpostavila tudi rezidenca za slovenske umetnike. Skica je po enem letu delovanja blagovna znamka, ki je v dunajskem kulturnem prostoru prepoznavna in spoštovana,” je poudarila Novakova.

Programska sredstva za delovanje Skice zagotavlja ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). V lanskem letu so se sicer ta sredstva po besedah Novakove “močno skrčila” in dodala, da se je treba prilagoditi novi realnosti. “Gotovo bo dogodkov manj, zato jih je potrebno skrbno pripraviti, da bodo dovolj učinkoviti. Poiskati velja nove partnerje in prilagoditi program, ki mora biti dolgoročno in privlačno zastavljen, kot nekakšna tisoč in ena noč kulturne promocije,” je povedala.

Krčenje sredstev bo Skica obrnila v svojo prednost

V lanskem letu je bil program Skice zelo povezan s projektom Evropske prestolnice kulture. V prihodnje bo delovanje Skice izhajalo iz treh omejitev, ki pa jih bodo obrnili v svojo prednost.
Novakova je pojasnila: “Skica nima svojih prireditvenih prostorov, zato je vsak dogodek pripravljen v sodelovanju z avstrijskim partnerjem. Kadrovsko je Skica le ena oseba, zaradi česar so nujna partnerstva z institucijami, ki imajo ustrezno storitveno infrastrukturo. Omejena finančna sredstva pa terjajo projektna partnerstva z gospodarstvom. Vsebinsko je program za letošnje leto zasnovan na treh prednostnih področjih: kreativnih industrijah, filmu in literaturi.”

Posebnih dogodkov ob četrtkovi prvi obletnici delovanja centra v Skici ne načrtujejo, bodo pa ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja, dunajski knjižnici podarili nekaj slovenskih knjig v izvirniku, prav tako v tistem obdobju načrtujejo projekcijo filma Jana Cvitkoviča in pogovor z njim.

Pomen Skice pri prepoznavnosti Slovenije v Avstriji

Po besedah slovenskega veleposlanika na Dunaju Aleksandra Geržine je odprtje Skice pred letom dni pomenilo zelo velik napredek v predstavljanju Slovenije “kot moderne, mlade države, kot države, ki ima bogato, ne samo kulturno preteklost, ampak tudi kulturno sedanjost in pravzaprav kaže sodobne trende na nek čisto drugačen, moderen način”. Pred tem, tako Geržina, tega ni bilo. Meni pa, da bi bilo dobro aktivnosti Skice razširiti tudi zunaj Dunaja v glavna mesta nekaterih zveznih dežel, ki so postala medtem pomembna stičišča kulture, umetnosti, znanosti, kot so Bregenz, Innsbruck in Linz.

Geržina je med drugim dejal tudi, da je prav zaradi Skice številnim prebivalcem Dunaja Slovenija z vidika umetnosti, znanosti, kulture, arhitekture in oblikovanja danes bližje. “Ko se sprehajate po Dunaju, ko obiskujete kulturne ustanove, galerije, kavarne, povsod vidite nek podatek o Skici in o dogodkih, ki jih organizira Skica,” je dodal.

Podobni centri tudi drugod po Evropi?

Geržina je prav tako poudaril, da je Skica postala blagovna znamka. Na vprašanje, ali bi bilo vredno, kot je bilo rečeno ob odprtju Skice, podobne centre postaviti tudi v druga evropska kulturna in znanstvena središča, kot so Berlin, Pariz in London, je odgovoril, da bi bilo o tem vredno razmisliti: “Mislim, da je to tisto, kar bi lahko v prihodnosti pomenilo neko blagovno znamko za Slovenijo, kot optimistično, mlado, moderno in veselo državo.”

STA, K. N.

http://www.siol.net/kultura/novice/2013/01/skica_po_letu_dni_delovanja_zahtevno_in_prodorno.aspx

17.01.2012

Na Dunaju je danes,  v prostorih častitljivega  Prirodoslovnega muzeja,  v organizaciji  Veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju in  Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji – SKICA,  potekala uradna otvoritev prvega slovenskega kulturnega inštituta v tujini – SKICA.  Uradna otvoritev SKICA je potekala ob priložnosti celovite predstavitve programa Maribor, evropska prestolnica kulture 2012, ki je bila prva,  tako obsežna predstavitev Maribor EPK 2012,  v tujini. Otvoritev inštituta in predstavitev  programa EPK je bila namenjena avstrijski strokovni javnosti, medijem  in dunajskemu diplomatskemu  zboru.  Podrobna predstavitev Maribor EPK 2012, s strani Mitje Čandra, Suzane Žilič – Fišer in Aleša Štegra,  je naletela na izjemen odmev in zanimanje. Po otvoritvi in predstavitvi je sledil sprejem.

Veleposlaništvo je ob tej priložnosti tudi obeležilo 20. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo, kar je po udeležbi predsednika republike dr. Danila Türka in soproge na novoletnem  koncertu 2012,  že druga obeležitev tega jubilejnega  dogodka v meddržavnih odnosih v tem mesecu.

SKICA je projekt treh ministrstev: Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za kulturo in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki zagotavljata programska sredstva. Deluje kot dislocirana enota Veleposlaništva na Dunaju, v prostorih Korotana. Vodi ga Ana Novak.

Osnovna naloga SKICA je promoviranje, širjenje in utrjevanje slovenske kulturne, umetniške, znanstvene ustvarjalnosti s poudarkom na sodobnih trendih ter spodbujanje sodelovanja med slovenskimi in v Avstriji delujočimi posamezniki in institucijami na teh področjih.  S sistematičnim delovanjem si SKICA prizadeva za prepoznavnost slovenske ustvarjalnosti in inovativnosti, da postane nepogrešljiv del dunajskega kulturno-umetniškega in znanstveno-raziskovalnega življenja.

Pomemben element delovanja SKICA je možnost bivanja za slovenske umetnike (»artist-in-residence«). Dunaj se tako z rezidenčnim ateljejem vključuje v mrežo stanovanj, ki jih MK že ima po svetu (London, New York, Berlin, Pariz). Prisotnost in ustvarjalnost umetnikov, kulturnikov, znanstvenikov in raziskovalcev sta obenem del programa SKICA.

S svojim prvim kulturnim centrom/inštitutom v tujini,  se Slovenija postavlja ob bok drugim evropskim državam, ki imajo (mnoge že razvejane) mreže kulturnih institutov, njegova dodana vrednost pa je v dveh elementih: s sodelovanjem znanosti dodaja kulturnim centrom dimenzijo znanosti, s Strokovnim svetom, ki usmerja programsko delovanje SKICA, pa presega okvire ministrstev.

Ambicija SKICA je, da postane model, ki zagotavlja večjo pretočnost in širšo zajetost slovenskega ustvarjanja, ki odpira okno navzven in navznoter in je torej vreden prenosa tudi v druga svetovna kulturna in znanstvena središča.

http://dunaj.veleposlanistvo.si/index443a.html?id=940&tx_ttnews[pointer]=5&tx_ttnews[tt_news]=11194&tx_ttnews[backPid]=939&cHash=15ae86b517

Urban Červek, zunanja politika
DELO, tor, 24.01.12

Ob odprtju prvega slovenskega kulturnega centra v tujini, na Dunaju delujočega Slovenskega kulturno-informacijskega centra (Slowenisches Kulturinformationszentrum ali s kratico SKICA), smo se pogovarjali 
z vodjo Ano Novak.

Lahko na kratko predstavite bistvo delovanja centra SKICA?

SKICA je povezovalec. Osnovna naloga je promoviranje, širjenje in utrjevanje slovenske kulturne, umetniške in znanstvene ustvarjalnosti s poudarkom na sodobnih trendih ter spodbujanje sodelovanja med slovenskimi in v Avstriji delujočimi posamezniki in institucijami na teh področjih. S sistematičnim delovanjem si center prizadeva za prepoznavnost slovenske ustvarjalnosti in inovativnosti, da postane nepogrešljiv del dunajskega kulturno-umetniškega­ in znanstvenorazi­skovalnega življenja. Poleg te ‘klasične’ naloge ima SKICA kot prvi kulturni inštitut v tujini ambicijo postati model za druge centre, ki bi jih Slovenija odprla 
v svetovnih prestolnicah.

Kako boste omenjene ambicije dosegli in kako se boste izognili nevarnosti, da bi bilo vaše delovanje omejeno na dokaj ozek krog Slovencev in z njimi povezanih oseb na Dunaju?

Predvsem s partnerstvi s kulturnimi, umetniškimi in znanstvenimi institucijami v Avstriji. Izhodišče je, da ima vsak projekt svojega avstrijskega partnerja. Projekti ne morejo in ne smejo biti sami sebi namen. Promovirali bomo slovensko ustvarjalnost na Dunaju tako, da bomo pomagali vzpostavljati partnerstva z ustreznimi avstrijskimi institucijami.

Jih lahko nekaj naštejete?

Z dunajsko osrednjo knjižnico pripravljamo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku z literarnim večerom s Florjanom Lipušem, lanskim prejemnikom Petrarkove literarne nagrade. 
V prvih dneh februarja bo v eni tukajšnjih galerij odprtje mednarodne fotografske razstave, ki jo je pripravil slovenski kurator Vasja Nagy in jo je SKICA podprla. Nekaj dogodkov smo že pripravili oziroma podprli, na primer predstavitev novega prevoda romana Severni sij Draga Jančarja, ki je v avstrijskem prostoru dobro poznan in priznan. Predstavili smo tudi program Urbane brazde, ki je nastal v okviru EPK Maribor in je po tematiki in aktualnosti zelo blizu dunajskemu prostoru.

Poudarili ste, da gostovanja umetnikov na Dunaju niso bistvo vašega delovanja.

Možnost bivanja za slovenske umetnike, ‘artist-in-residence’, je pomemben element delovanja centra SKICA. Dunaj se z rezidenčnim ateljejem vključuje 
v mrežo stanovanj, ki jih MK že ima po svetu (London, New York, Berlin, Pariz). Prisotnost in ustvarjalnost umetnikov, kulturnikov, znanstvenikov in raziskovalcev sta del programa. Njihove projekte lahko naš center vključi v svoj program in jih dodatno podpre pri promociji njihovega dela dunajski javnosti.

Je na Dunaju gostujočim umetnikom in znanstvenikom namenjeno eno stanovanje?

Tako je, vendar trenutno še ni vzpostavljeno, na tem še delamo.

Delovali boste v slovenskem centru Korotan. Bodo tam zgolj pisarne ali boste imeli tudi ­ prireditveni prostor?

V tej fazi prireditveni prostor ni predviden, pozneje pa bomo videli, kako se bodo zadeve razvijale. Gotovo bo za delovanje centra SKICA velika prelomnica, ko bomo lahko slovesno odprli prostore, vključno z rezidenčnim ateljejem, na odprtje privabili kulturne institucije in ustvarjalce ter se tako še trdneje zasidrali v dunajskem kulturnem prostoru. Verjamem, da bomo prostore lahko odprli kmalu in da se bo zanimanje za bivanje na Dunaju vsako leto povečevalo.

Ob odprtju centra so se predstavili vodje programa mariborske EPK. Kakšna je pri tem vaša vloga?

Posebna priložnost za uveljavljanje slovenske ustvarjalnosti je tudi Maribor kot letošnja evropska prestolnica kulture. EPK Maribor 2012 je zaradi relativne bližine za Dunaj zelo zanimiv. Pomembno se mi zdi, da smo z večjim dogodkom opozorili nanj, enako pomembno pa je, da bomo pozornost dunajske javnosti – in seveda medijev – ohranjali vse leto.

Kdo bo pripravljal in izbiral ­program delovanja centra?

Program pripravim jaz, torej vodja centra SKICA, nato ga obravnava in potrdi strokovni svet, mnenje poda tudi medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnic vseh treh udeleženih ­ministrstev.

Ste določili kakšne specifične umetniške smeri, ki jih boste poudarili?

Prvo leto je vedno težko; vzpostaviti je treba infrastrukturo in navezati stike. Ustvariti si je treba čim boljši pregled nad trenutnim sodelovanjem, zato mislim, da mora biti program do neke mere odprt, da se lahko prilagaja in da lahko SKICA podpre projekte, za katere ocenjujemo, da jih je vredno podpreti. Gradili bomo na novih možnostih institucionalnih povezav in si prizadevali čim bolj široko zajeti polje ustvarjalnosti med državama. Verjamem, da bo vsako prihodnje leto program ­lažje pripraviti.

Kakšen je vaš proračun, kako se boste financirali?

Sredstva za delovanje centra SKICA­ je opredelila vlada julija lani. Stroške za vodjo centra zagotavljata ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za kulturo, programska sredstva, do višine 330.000 evrov letno, pa ministrstvo za kulturo in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Pretežni del sredstev torej prispeva ministrstvo za kulturo.

Kakšen je odziv avstrijske ­javnosti?

Za tuje kulturne inštitute na Dunaju je ustanovitev našega centra spodbudna novica, ob tem z zanimanjem opazujejo, kako bomo v delovanje umeščali polje znanosti. Dodana vrednost inštituta SKICA, po kateri se razlikuje od ostalih evropskih kulturnih inštitutov, je vključevanje znanosti, torej znanstvena dimenzija stičišča kulture, umetnosti in znanosti. Tega drugi nimajo ali v zelo skromnih obrisih in nas z zanimanjem opazujejo, kako bomo to počeli.

Za avstrijske kulturne institucije in mesto Dunaj je ustanovitev dobrodošla zato, ker imajo zdaj nov kanal za sodelovanje, novega sogovornika. Zanimanje za center SKICA in kulturno ponudbo Slovenije, tokrat predvsem v okviru evropske prestolnice kulture, se je potrdilo tudi s številno udeležbo ob odprtju centra.

http://m.delo.si/clanek/193495

Barbara Kramžar, Dunaj
sre, 29.06.11

Dunaj – »Slovenski kulturno-informacijski center v Avstriji bo predstavljal sodobne slovenske umetniške trende ter slovensko kulturo v vsej svoji celoti in tako izkoristil mesto, ki je svetovna prestolnica glasbe, teatra, literature, sodobnega plesa, arhitekture, dizajna …« Tako si center SKICA predstavlja slovenski veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina, ki je zamisel predstavil že pred dvema letoma, zdaj pa bo po vladnem sklepu z začetka junija skupaj z ministrstvom za kulturo, ministrstvom za visoko šolstvo in znanost ter zunanjim ministrstvom poskrbel za njeno izvedbo.

SKICA bo sicer uradno del slovenskega veleposlaništva na Dunaju, delovala pa bo samostojno v stavbi doma Korotan v Albertgasse 48 v dunajskem devetem okraju, ki ga je Slovenija kupila septembra 2009. Po vladnem sklepu z začetka meseca bodo upravljalske in druge podrobnosti izpilili še v juniju, predvidevajo, da se bo delo lahko začelo že jeseni. Slovensko kulturno, znanstveno in drugo delovanje na Dunaju se je doslej odvijalo v Slovenskem kulturnem društvu (SKC,) prav tako v Korotanu.

»Še med vojno za samostojno Slovenijo so se mnogi slovenski kulturniki na Dunaju kulturno prebudili in ustanovili SKC, ki je dvajset let odlično opravljal svojo nalogo: povezoval je Slovence, promoviral slovensko kulturo in v narodnem duhu spodbujal mlade,« je povedal voditelj SKC Toni Levstek. »Slovenija zdaj sprejema smele načrte, dati nov in tudi bolj strokoven zagon tej dejavnosti. Naj bo zgled doma in po svetu, da lahko mlada država pokaže mlad pristop in se predstavi na manj zaprašen način.« V Knafljevi ustanovi v prvem okraju pa pod vodstvom Vincenca Rajšpa in pod pokroviteljstvom univerze v Ljubljani in Mariboru deluje Slovenski znanstveni inštitut, obe ustanovi bosta morali zdaj najbrž s Skico poiskati nov modus vivendi.

Slovenci smo bili že v preteklosti tradicionalno tesno povezani z Dunajem, danes pa je avstrijska prestolnica zanimiva kot pomembno središče evropskega kulturnega življenja, kot eden od evropskih centrov OZN in sedež številnih mednarodnih znanstvenih ustanov. Intenzivnejše informacijsko-promocijsko delovanje na Dunaju pa bo zaživelo tudi tik pred enoletno Evropsko prestolnico kulture 2012 v Mariboru in še petih slovenskih mestnih občinah, sporočajo pobudniki centra. »Skica bi morala imeti ambicijo, da se čez nekaj let uveljavi ne samo kot prepoznavni slovenski kulturni center, ampak da postane tudi osrednji kulturni forum Srednje Evrope na Dunaju. Na čelu tako uveljavljenega centra bi takrat morala biti osebnost, kakor so Boris Podrecca, Drago Jančar, Dimitrij Rupel ali Darko Brlek, torej ljudje z različnimi izkušnjami in znanjem, ki pa jim je skupno poglobljeno razumevanje kulture in pomena srednjeevropskega prostora,« ugotavlja slovenski veleposlanik Geržina. Skica bo po njegovem mnenju preizkus tudi za morebitno poznejše odpiranje slovenskih kulturnih centrov v drugih pomembnih prestolnicah Evrope in sveta.

Povsem konkretno predvidevajo, da bo zdaj Dunaj dobil knjižnico s čitalnico, morda tudi s kavarno, kjer bo mogoče družabno srečevanje in poleg običajnih tudi prebiranje e-knjig, e-revij in e-časopisov. Mogoči bodo predstavitve, razprave, predavanja, projekcije in literarni večeri, likovne in arhitekturne, komorne scenske predstavitve, monodramski nastopi in manjši koncerti, pa programi za otroke. Za zahtevnejše umetniške programe pa bo, načrtujejo, Skica vstopala v koprodukcije z drugimi dunajskimi ustanovami, pri čemer bo programsko vodstvo Skice nastopalo kot posvetovalno in organizacijsko telo za predstavitve slovenske umetnosti v referenčnih koncertnih, gledaliških in opernih dvoranah ter galerijah na Dunaju in v širšem avstrijskem kulturnem prostoru. Prenovili bi radi programsko zasnovo galerije in se z rezidenčnim ateljejem vključili v mrežo stanovanj, ki jih slovensko ministrstvo za kulturo že ima po svetu. Program Skice se bo, pravijo, vključil v celovito kulturno ponudbo Dunaja, zato mora vzpostaviti stike z vsemi pomembnimi institucijami na Dunaju in akterji kulturnega dogajanja v Avstriji.

http://m.delo.si/clanek/160276